Akava tano o Kulturrådet

O Kulturrådet tano jek vlasti so kerela buti telo Kulturakoro departamenti hem ov kerindor analize ko kulturakere thana hem dindor ekonomikano dumodejbe baši kultura,  lela than te kerel ki praksa i švedikani kulturakiri politika.

O Ingariba (vodstvo) hem o generalikano direktori

O Kulturrådet ingarela pe kotar jek ingariba soj kerdo kotar i radža (vlada) hem isi ole pherdo odgovornost baši i buti. O Generalikano direktori  Kennet Johansson tano šefi bašo odova vlasti hem isi ole odgovornost te šaj te džal i buti sar so trebela. Ko olengoro sekretarijati kerena 80 džene buti, olengoro lokali tano ko Filmhuset på Gärdet ko Stockholm.

E kulturakere politikane cilija

I osnova baši akanutni kulturakiri politika tani e nacionalno minoritetengere kulturakere politikane cilia so andže pe kotar o švedikano parlamenti. I kultura ka ovel jek dinamikano, šukar provocikano hem biphandlo zoralipe kori so i osnova tani e vakeribaskoro pravo. Sarinen ka ovel šaipa te len than ko kulturakoro dživdipe. Ko kreativiteti, sajaveripa hem o umetnikano (džankerutno) kvalitet trebela te dikhel pe e džruštvoskoro angledžajbe (razvitko).

Love baši kultura ki sa i phuv

Jek but važno kotor kotare e Kulturrådeteskiri buti i te ulavel love. O Kulturrådet ko 2011 berš uladža 1,8 milijarde krune. O Kulturrådet dela ekonomikano dumodejbe  bašo institucije, organizacie hem bašo phravde grupe. O rešenje bašo ekonomikano dumodejbe anela pe uz pomoč kotar e bučakiri grupa hem referentno grupa. Sakosa 120 hramondžie (pisatelia), umetnikia (džankerdžie), muzičaria, sikavne, rodkerdžie (istraživačia) hem javera proceninena o rodiba (molbe). O Kulturrådet odgovorinela bašo 40 sajavera (razna) dumodejbija (podrške) hem dela love ko primer sar bašo tikne ljila hem ternengere projektenge ko muzeia pa sa džiko khelibaskere grupenge  so avena sar gostia kotar javera phuvja. Ko 2011 berš andža pe e kulturakoro modeli bašo maškarbutikeribe (kultursamverkansmodellen), odova tano jek nevo modeli bašo ulavibe love kotar i Phuv bašo regionalno keribe buti e kulturaja. O cili akale modela bašo kulturakoro maškarbutikeribe tano te resen pe o cilia bašo nacionalno kulturakiri politika hem te del pe šaipa bašo regionalno prioriteti hem variacije.

Ekonomsko dumodejbe bašo keribe buti e nacionalno minoritetengere kulturenge

O Kulturrådet dela ekonomikano dumodejbe bašo keribe buti e nacionalno minoritetengere kulturenge hem projektenge kaj te šaj te vazden pe o nacionalno minoritetengere kulture. O pandž nacionalno minoritetija ki Švedia tane o javudie, o roma, o samia, o švedikane finlandžania hem o tornedalcia. O nacionalno minoritetikane čhibja tane: finsko, javudikani, meankeli, romani čhib hem i samikani.

O khediba (društvia, klubija) hem o javera organizacije šaj te roden ekonomikano dumodejbe kotar o Kulturrådet. Jek preduslov tano manuše te ovel jek organizacijakoro broj. Ko jek berš ulavena pe 7,7 miliojna krune sar dumodejbe bašo keribe buti hem bašo proektia so isi olen sar cili te vazden e nacionalno minoritetengere kulture. Jek baro kotor kotar odola love ulavena pe bašo minoritetengere institucie bašo olengoro butikeribe.

Osim kotar akala love bašo keribe buti ko razna projektia o Kulturrådet ulavela love bašo razna proektia so isi olen sar cili te vazden o nacionalno minoritetengere kulture.

Olengiri buti trebela te ovel financirimi hem kotar javera thana ko primer kotar i komuna ja pale kotar o landsting hem te ovel olen jek nacionalno kulturno politikano baripe. O Kulturrådet dela prioriteti bašo keribe buti e čhavencar  hem e ternencar hem bašo asavke buča so zorakerena o nacionalno minoritetengere kulturikane strukture.
 
Dumodejbe bašo proektia šaj rodena pe jek var ko berš. O rodibe kerela pe ki švedikani čhib elektrikane ko Kulturrådeteskoro  webbthan. O rešenje bašo ekonomikano dumodejbe anela pe kotar e Kulturrådeteskoro  generalikano direktori palo odova keda oleske dela pe predlog kotar jek specialno referentno grupa  bašo nacionalno minoritetengere  čhibja, kultura hem literatura.

O dumodejbe bašo keribe buti buti hem o dumodejbe bašo proektia so učharena e nacionalno minoriteten šaj rodela pes normalno hem kotar e Kulturrådeteskere love ko zavisnost kotar o umetnikano oblast.

Čitin (drabar) buteder bašo o ekonomikano dumodejbe  bašo nacionalno minoritetengere čhibja hem kulture (ki švedikani čhib).

Ekonomikano dumodejbe bašo ikalibe literatura hem kulturikane gazete ko nacionalno minoritetengere čhibja

O Kulturrådet dela ekonomikano dumodejbe isto bašo ikalibe literatura hem kulturikane gazete ko nacionalno minoritetengere čhibja. Ekonomikano dumodejbe baši literatura  šaj rodela pe okolestar so isi ole asavki buti te ikalel ljila profesionalno hem so kerela buti ki Švedia, ja pale kotar samikano ikaldžia ki jek javer nordikani phuv so kerela buti ikalibaja ljila profesionalno ki Švedia. Sar profesionalco računinela pe okova kaskere ljilengere anava šaj dikhena pe ko primer ki biblioteka, ljilengiri dučana hem etablirime distribuciakere kanalia. O profesionalno ikaldžia ka odgovorinel kaj ko e litaraturakoro rodibe isi jek profesionalno redakcikano butikeribe hem kaj ov odgovorinela te ovel jek kontrakti (dogovor) so regulirinela o platibe (pokibe) maškar o ikaldžia/autorikanohako/hakoskoroisidžia.

Dumodejbe bašo e nacionalno minoritetengiri literatura šaj dela pe kotar o obično dumodejbe baši literatura, odova rodela pe baši več ikaldi literatura..

Plus odova šaj rodela pe dumodejbe bašo planirimo ikalibe literatura.

Dumodejbe bašo kulturikane gazete ko nacionaline minoritetikane čhibja dela pe kotar o produciribaskere love. Akava dumodejbe šaj rodela pe jek var ko berš.

Čitin buteder baši literaturakoro dumodejbe (ki švedikani čhib)
Čitin buteder bašo planirimo ikalibe  literatura (ki švedikani čhib)
Čitin buteder bašo produciribaskoro dumodejbe bašo kulturikane gazete (ki švedikani čhib)

Sajek hako (pravo) sajek šaipa

O jekhalipaskoro dikhibe  tano važno bašo Kulturrådet hem bašo sa o kulturikano dživdipe. Ko ulavibe o ekonomikano dumodejbe o Kulturrådet ka dikhel te del pe sajek (isto) pravo hem šaipa te len kultura hem te den plo kotor kaj te šaj te ovel jek barvali kultura..

Šajresutno (pristupačno) kulturakoro dživdipe

E Kulturrådete isi odgovornost bašo i kultura te ovel šajresutni sarinenge. Ko odova odgovornost perela hem odova te deldumo, kordirinel hem te kerel o kulturikano dživdipa te lel plo odgovornost kaj te resel pe o cili keda i ko pučibe i politika bašo funkciribaskoro pharipa (sakatiba). Isi panda buča so trebena te keren pe kaj te šaj o kulturikano dživdipa te ovel čače šajresutno sarinenge.

Jek pandžipa (petina) kotar sa o manuša

O čhave hem o terne tane jek pandžipa (jek petina) kotar sa o manuša hem o cili tano sa e čhavege hem e ternenge te del pe šaipa te len kultura hem te keren kulturikane buča korkori. O umetnost hem i kultura kerena e čhaven te ovel olen haljovibe bašo sveto. E Kulturrådeteskoro cili tano okola so rodena ekonomikano dumodejbe, keda khedela pe statistika hem keda khedela pe džaniba te ovel ko sa e kulturakoro kotoripe e čhavengiri perspektiva.. O Kulturrådet lela than ko interneteskoro khedibe, seminariumia, konferencie keda i ko pučibe e čhavengiri hem ternengiri kultura hem deladumo bašo e čhavengiri hem ternengiri istraživibaskiri buti. E Kulturrådeteskoro dumodejbe bašo Keribaskiri škola (Skapande skola) ka zorakerel o maškarbutikeribe maškar i škola hem o profesionalikano kulturikano dživdipa hem ka kerel o sikljovne (učenikia) te šaj te khuven ko sa o kulturikane izrazibaskere forme hem ka barakerel olengoro šaipa te keren diso korkori.

Kultura avri kotar o granice

O internacionalikane kontaktija  hem maškarbutikeribe tane jek preduslov kaj te šaj te ovel jek sajaver (raznovrsno) kulturakiri ponuda. O Kulturrådet kerela buti sar ki pli strategia hem adžahar ko plo ekonomikano dumodejbe kaj te šaj te ovel bareder o internacionalikano maškarbutikeribe, sar andre ko EU adžahar avri kotar o EU. Sar jek švedikano kotor kotar o internacionalikano butikeribe Culture Contact Point, o Kulturrådet dikhela hem informirinela baši EU:akiri politika hem butikeribe ko kulturikane thana. O Kulturrådet isi ole specialno love bašo internacionalikano butikeribe; ko 2011berš sine komaj 26 miliojna, taro odova komaj 2 miliojna krune bašo internacionalikani buti ki literatura.

Kontakti

Statens kulturråd
Box 27215
102 53 Stockholm
Telefoni: 08-519 264 00
Faxi: 08-519 264 99
E-pošta: kulturradet@kulturradet.se
Avibaskiri adresa: Filmhuset, Borgvägen 1
Bučakoro vakti: ponedelniko-paraštune kl. 08.30-16.30

 

Header logo