Dauva hin kulturrådet

Kulturrådet hin jek hougájo télal Kulturdeparmentos kon dženom te tšérel analysia pa kulturakokotoriba ta del louvesko dumudiba ta it te džorjavel sveitiko kulturakopolitika.Téluniba frestibake hin sárengo hortiba vaure slágavitika kulturakobudi pa baro kvalitetos.

Sankiba ta generaldirektori

Kulturådet ingarelas pa jek sankiba so phukavehas pa regeringo ta doles hin pherdo angnál sváriba pa frestiba. Generaldirektori Kennet Johansson hin hougájesko héruno ta les hin angnál sváriba pa frestiba so džalpe. Kutides 75 komuja tšérela buti aro kanslija so hin aro Filmhuset apo Gärdet aro Stockholm.

Kulturpolitikane resinja

Téluniba akadívesko kulturpolitikake hin dóla nationalne kulturpolitikane resinja so Svedosko them líjal agoriba pa. Kultura mote áchel jek dynamikano, malavavitiko ta biphanlo džor pa phenibako phiŕba sar téliba. Sárenge mote aves vojiba te lel dieli aro kulturakodživiba. Bukjarno,butiba ta  artistikano slága mote  del formi pa sarnibako angledžaviba..

Louve kulturjake aro hilo them

Jek inportanto dieli pa kulturådetsko  buti hin te dielavel ekonomikano dumudiba.Kulturrådet dieladas 1,8 miljardi korona bereh 2011. Kulturrådet dela ekonomikano dumudiba ka institutenge,organisatsienge ta phiŕe skokhi.Agoribake lehas jelpiba av butja-ta referensgrupi.Tšetanes hin 120 rańiboskere,artisti, bahiboskere, sikjiboskere,ródibonkere ta vaure kon vieravela ródibi.

Kulturrådet angnál svárila pa 40 vaure dumudiba sar línengo aprunonávehata ta ternengoprojektos aro museum ka tšelibakogrupesko sikjiba aro vauro them. 2011 aulo kulturako itfrestibakomodeli, jek nevo formi pe dielibake pa themkane dumudiba ka lokalno kulturakofrestibake. Mieniba pe kulturfrestibako modeli  hin te nationalne kulturpolitikane resinja pherdavehas ta dehas vojiba pe lokalne angliba ta fro slágiba.

Dumudiba ka nationalno minoriteturiengo kulturakofrestiba

Kulturrådet dela frestibako dumudiba ta projektoskodumudiba te anglavel natinalne minoriteturiengo kultura.Dóla pangh nationalne minoriteto aro Svedo hin bibolde, roma, sámi, sveitikofinitika, ta tornedalingar. Minoriteturitsiba hin finitiko, jiddisch, meänkieli, romani chib ta samiska.

Tšetiba ta vaure organisatsija vojbuvel ródel dumudiba katar Kulturrådet. Jek alsiba ródibake hin Organisatijako numri.Aro berechi dielavehas kutides 7,7 miljoni koroni ka frestibake ta projekti so angouvela te  fendavena  nationalne minoritetengo kultura.Pa dálenda louve dielavehas butvares akadíves sar frestibakodumudiba ka jek kotor minoriteturiengo kulturako institusija.

Pherdales pe dála frestibakodumudiba dielavela Kulturrådetsko projektoskodumudiba ka vaure projekti so latsavela nationalne minoriteturiengo kultura.Frestibake mote nína áchel vauro finansija,anglunes katar komuna ta/vaj landsting, ta áchel pa nationalno kulturpolitikano mieniba.Kulturrådet dela angliba pe kenti- ta ternengofrestibake ta džorjalvela minoriteturiengo iego kulturako strukturi.

Projektoskodumudiba vojbuvehas ródel jek var bereheske.Ródiba tšérehas pe sveitko tšibeha apo online aro Kulturrådetsko webbthan.Kulturrådetsko generaldirektori  pálal alsiba katar jek spesijalno referensoskokha pe nationalne minoriteturingo tšiba, kultura ta literatura.

Dumudiba frestibake ta projektos so rálila nationalne minoriteturi vojbuvel tšatsunes nína ródes katar Kulturåtesko vaure dumudiba aŕe aro respektivno džanibakokotoriba.

Draba butide pa dumudiba ka nationalne minoriteturiengo tšiba ta kultura. ( Sveitikokanes)

Louveskodumudiba ka nationale minoriteturiengo literaturi ta kulturakobódi

Kulturrådet dela nína dumudiba ka openbáriba pa nationalne minoriteturiengo literatura ta kulturakopatrija.

Literaturakodumudiba vojbubehas ródes pa dólesta kon fretavela openbáribakofrestiba v

Pa porfesijalno typi ta hin efektivkano aro Svedo, vaj samikano openbáriboskere aro vauro nordiko them pe openbáriboskofrestiba sa profesijalno typi aro Svedo. Sar profesijalno dikhehas douva línesko openbáriboskero konesko titula lacheas sar eksemplura katar biblioteka,líneskobuota ta  iegade distributionsko kanáli.Profesijalno opénbáriboskereske hin angnál sváriba te douva literaturako dumudiba ródehas  merknavehas pa jek profesijalno butja ta nína lela angnál sváriba te hin somsila so tyomavela presiba mahkar auridíjibakokero / opénbárisdžéne/ hortibako iegiboskere.

Dumudiba ka natonalne minoriteturiengo literatura vojbuvehas ródes dženom normalno literaturakodumudiba,so ródehas pe dólen so hin aulo openbárimen sikide. 

Pherdales vojbuvehas ródel dumudiba ka plánibake pa auridíjiba pa literatura.
Dumudiba ka nationalne minoriteturiengo kulturakopatrija are aro produksijakodumudiba ka kulturjakopatrija.

Dauva dumudiba vojbuvehas ródel jek var aro bereh.

Draba butide pa literaturako dumudiba (på svenska)
Draba butide pa dumudiba ka plániba pa openbárila pa literatura (på svenska)
Draba butide pa ánibakodumudiba ka kulturakobódi (på svenska)

It hortiba ta vojiba

Itvérikáno sperspektivo hin inportanto pe kulturrådeske ta hilo kulturdživibake.Aro dieliba pa dumudiba mote Kulturrådet dikhen pálal te džújenge ta džénenge dehas it hortiba ta  vojiba te lel dieli ta angouvela ka jek barvalide kulturakobudi

Resutno kulturakodziviba

Kulturrådetske hin angnal sváriba tpa lachiba ka kultura sárenge. Aro angnál sváriba ráliila te del dumudiba ta frestavel apo kulturakodziviba te perdavel resinja pe langalibakopolitika. Pańa hin but te tsérel aro kulturakodzivibako resutno pherdelas sárenge.

Jek panghto kotoriba pa komuja

Kenti ta terne tšérena kutides jek pangto kotoriba pa komuja ta sar téliniba hin te sáre kenti ta terne lenas vojiba ka kultujake ta vojiba te tšerel kokares.Džaniba ta kultur tšsérela te kenti ta sarniba avelas it ta delas džaniba pa trystalibako boliba.Kulturrådetsko resinja hin te rikhavel jek kenteskoperspektivni aro sáre dieli pa frestiba. Kenteskoperspektivni mote rálaves aro dialogi dólensa kon ródena dumudiba, aro anglo tšuviba pa statestika ta aŕe lindo džanibi.Kulturrådet lela dieli aro sankiba, seminaros ta konferensi so rálila kenten- ta ternengo ródiba pa kentengo ta ternengo kultura.

Kulturrådetsko dumudibaLuonibako skola mote dzorjavel itfrestiba mahkar skola ta douva profensijalno kulturakodživiba ta dela sikjikúnenge vojiba ka kulturesko sáre phukibakoformi ta baride vojiba te tšérel kokares.

Kultura pherdal ulavthane (grensa)

Internationalno kantakti ta itbutja hin jek angliba pe jek fro slága kulturakobudi.Kulturrådet tšérela buti ni pálal stragedia sar dženom te del dumudiba te perdavel internationalno itbutja, ní aŕe sar auri aro  EU. Sar sveitiko kotoriba pa internationalno butja Culture Contact Point voĺavela  ta dela informasija Kulturrådet pa EU:sko politika ta frestiba aŕe aro kulturako kotoriba. Kulturrådets hin spesijalne louve pe internationalno frestibake; 2011 kutides 26 miljoni, kata kutides  drygt 2 miljoni kronor ka internationalno literaturakano itbutja.

Kontakto

Statens kulturråd
Box 27215
102 53 Stockholm
Telefono: 08-519 264 00
Fax: 08-519 264 99
E-post: kulturradet@kulturradet.se
Visita: Filmhuset, Borgvägen 1
Phiŕo: luja-parastuj kl. 08.30-16.30

Header logo