Daate lea Kultuvreraerie

Kultuvreraerie lea byjjesfaamoe Kultuvredepartementen nuelesne mij kultuvredajvem gïehtjede jih dåarjegh kultuvrese vadta juktie sveerjen kultuvrepolitihkem tjirrehtidh. Darjomen våarome säjhta gaajhkh almetjh edtjieh reaktam utnedh  buerie gellielaaketje kultuvrefaalaldahkese.

Ståvroe jih generaleåejvie

Kultuvreraerien lea ståvroe mij reerenasse beaja jih dïhte ståvroe abpe dïedtem åtna darjomasse. Kennet Johansson lea byjjesfaamoen åejvie jih dïedtem åtna disse fierhten beäjjetje barkose. Medtie 75 almetjh kanslijesne berkieh dennie Filmhuset:sne mij Gärdesne Stuehkesne.

Kultuvrepolitihken vuepsieh

Våarome daan bäjjan kultuvrepolitihkese leah dah kultuvrepolitihkeles vuepsieh mej bïjre Sveerjen rïjhkebiejjie nännoestamme. Kultuvre edtja akten nännoes, eadtjohke jih ov-vïedteldh faamojne årrodh man våarome lea dïhte reakta mijjen mielem vuesiehtidh. Gaajhkh edtjieh nuepiem utnedh kultuvrejielemisnie meatan årrodh. Skraejrie, gellienvoete jih tjeahpoevoeti maahtoeh edtjieh siebredahken evtiedimmesne vååjnodh.

Beetnegh kultuvrese abpe laantese

Vihkeles biehkie Kultuvreraerien barkoste lea dåarjegh joekedidh. Jaepien 2011 dle Kultuvreraerie medtie 1,8 miljardh kråvnoeh joekedi. Kultuvreraerie dåarjegh vadta instutisjovnide, åårganisasjovnide jih frijjes dåehkide. Guktie dåarjegi bïjre nännoestidh dle viehkiem vaalta barkoe- jih reeferensedåehkijste. Ektesne 120 tjaelijh, tjiehpiedäjjah, musigkijh, lohkehtäjjah, dotkijh j.j dejtie syökemh gïehtjedieh. Kultuvreraerie dïedtem åtna medtie 40 ovmessie dåarjegi gaavhtan jih dejtie vadta dovne aajne gärjanommide, noereprosjektide museuminie jih daanhtsoekrirriej guessievuasahtallemidie ålkoelaantesne. Jaepien 2011 dle kultuvre-ektievoetemaallem daajrohte, akte orre maalle guktie staatedåarjegh joekedidh regionaale kultuvredarjomidie. Kultuvre-ektievoetemaallen ulmie lea viehkiehtidh juktie dah nasjovnelle kultuvrepolitihkeles vuepside jaksedh jih aaj nuepiem vedtedh maahta joekehts darjodh jih priojiteredh regionaale dajvine.

Dåarjegh nasjovnelle unnebelåhkoej gïelide jih kultuvride

Kultuvreraerie darjomedåarjegh jih prosjektedåarjegh vadta guktie dah nasjovnelle unnebelåhkoej gïelide jih kultuvride evtiedidh. Dah vïjhte nasjovnelle unnebelåhkoeh Sveerjesne leah judarh, romerh, saemieh, sveerjensåevmieh jih tornedaelingh. Unnebelåhkoegïelh leah såevmien gïele, jiddishe, meänkieli, romani chibe jih saemien gïele.

Siebrieh jih jeatjah åårganisasjovnh maehtieh dåarjegh Kultuvreraereste syökedh. Akte krïebpesje lea åårganisasjovnenommerem utnedh. Fierhten jaepien medtie 7,5 miljonh kråvnoeh dåarjeginie vadta darjomidie jih prosjektide mah edtjieh dej nasjovnelle unnebelåhkoej gïelide jih kultuvrh evtiedidh. Dejstie medtie 5 miljovnh kråvnoeh vadta darjomidie mejtie reerenasse eeremes tjuvhtjeme. Dah leah Tornedalsteatere, Sveerjensåevmien gärjagåetie Stuehkesne, Judiska Gärjagåetie Stuehkesne jih Uusi teatteri. Lissine aaj darjomedåarjegh vadta Romi kultuvrejarngese Malmö:sne.

Lissine dejtie darjomedåarjegidie Kultuvreraerie aaj prosjektedåarjegh joekede ovmessie prosjektide mej ulmie leah dej nasjovnelle unnebelåhkoej gïelide jih kultuvride evtiedidh.

Voestesmieresne Kultuvreraerie barka noere- jih maanadarjomi gaavhtan jih aaj råajvarimmigujmie mah dej nasjovnelle unnebelåhkoej jïjtsh kultuvrestruktuvride nännoestieh. Dah prosjekth byöroeh jeatjah biehkiemaaksemem utnedh, eeremes tjïeltijste jallh/jih laantedigkijste.

Prosjektedåarjegh maahta akten aejkien fierhtene jaepine syökedh. Syökemh dorje sveerjen gïelesne Kultuvreraerien webbesijjesne. Kultuvreraerien generaleåejvie syökemi bïjre nännoste raeriej mietie mah sjïere referensedåehkeste unnebelåhkoej gïelide, kultuvride jih lidteratuvrese.

Dåarjegh darjomidie jih prosjektide mah nasjovnelle unnebelåhkojde dijpieh maahta aaj syökedh dejstie Kultuvreraerien jeatja dåarjegijstie dej jïjtsh tjeahpoedajvi gaavhtan

Lohkh vielie dåarjegi bïjre mah nasjovnelle unnebelåhkoej gïelide jih kultuvride (sveerjen gïelesne)

Dåarjegh juktie nasjovnelle unnebelåhkoej lidteratuvride jih kultuvreplaeride bertedh

Kultuvreraerie aaj dåarjegh vadta dejtie mah unnebelåhkoej lidteratuvride jih kultuvreplaeride bertieh. Bertije man darjomem Sveerjesne åtna jih dejnie profesjovnelle vuekine giehteleminie, jallh saemien bertije man darjomh jeatja laantine Nordtene mohte Sveerjesne aaj profesjovnelle vuekine bertieminie, maahta lidteratuvredåarjegh syökedh. Profesjovnelle bertije lea dïhte man gärjanommh maehtebe gaavnedh  v.t.g gärjagåetine, gärjah-åesiesijjine jih åehpies åesie-kaanaline. Profesjovnelle bertijh dïedtem utnieh ahte lidteratuvre misse dåarjegh syökoeh leah profesjovnelle dorjesuvveme jih aaj ahte latjkoe beetnegi bïjre gååvnese bertiji/upphovsalmetji/reakta-aajhteri gaskemsh.

Dåarjegh nasjovnelle unnebelåhkoej lidteratuvride maahta destie sïejhme lidteratuvredåarjegistie aaj syökedh maam lea lidteratuvride mah leah joe berteme.

Lissine maahta aaj dåarjegh syökedh dehtie dåarjegistie maam lea disse lidteratuvrese maam lea soejhkesjamme mohte ij annje berteme.

Dåarjegh nasjovnelle unnebelåhkoej kultuvreplaeride dååhkasjahta produksjovnedåarjegen tjirrh mij kultuvreplaeride. Dam dåarjegem maahta akten aejkien jaepesne syökedh.

Lohkh vielie lidteratuvredåarjegen bïjre (sveerjen gïelesne)
Lohkh vielie dåarjegen bïjre mij soejhkesjamme lidteratuvride (sveerjen gïelesne)
Lohkh vielie produksjovnedåarjegen bïjre mij kultuvreplaeride (sveerjen gïelesne)

Seamma reaktah jih nuepieh

Seammavierhtegeperspektijve lea vihkeles Kultuvreraaran jih abpe kultuvrejielemasse. Gosse dåarjegh joekedidh dle Kultuvreraerie edtja vaaksjodh juktie nyjsenh jih garmanäjjah seamma reaktah jih nuepieh åadtjoeh akten eensi kultuvrefaalaldahkesne meatan årrodh ektiedidh.

Kultuvrejielemem jaksedh

Kultuvreraerie dïedtem åtna barkedh guktie kultuvrem edtja jaksoes gaajhkide årrodh. Destie båata edtja dåarjedidh, ektiedidh jih kultuvrejielemem eevtjedh sijjen dïedtine barkedh juktie svihtjemeheaptoepolitihken vuepside jaksedh. Annje jeenjem gååvnese darjodh juktie jaksoes kultuvrejielemem gaajhkide åadtjodh .

Vïjhtebiehkie veasoejste

Maanah jih noerh jeenjebe enn vïjhtebiehkie veasojste jih ulmiebarkoe lea gajhkh maanah jih noerh edtjieh nuepiem åadtjodh kultuvride jih aaj nuepiem åadtjoeh jïjtjh skaepiedidh. Tjeahpoe jih kultuvre böörieh maanide sïebredahken sïjse jih goerkesem vedtieh guktie veartene. Kultuvreraerien vuepsie lea maanaj perspektijvem bïejedh gajhkede biehkide darjomisnie. Maanaj perpektijve edtja soptsestallemisnie gååvnesidh dejgujmie mah dåarjegh syökoeh mohte aaj vuasahtallemisnie statistihken bïjre jih gosse maahtoeh gaavnedh. Kultuvreraerie meatan ovmessie ektiebarkojne, seminarinie jih konferansinie mah maanah- jih noerekultuvri bijre jih Kultuvreraerie aaj dotkemh dåerjede mah maanaj- jih noeri kultuvri bijre. Kultuvreraerien viehkiedåarjegh Skuvle mij skaepede edtja ektiebarkoem nännoestidh skuvlen jih dan professienelle kultuvrejielemen gaskemsh jih nuepie learohkidie vedtedh goerehtalledh kultuvren ovmessie vuekide jih haamojde. Skuvle mij skaepede säjhta aaj buerebe nuepide vedtedh learohki jijtse skaepiedämman.

Kultuvre rasti bijjelen

Gaskenasjovnelle gaskesh jih ektiebarkoe lea daerpies jis edtjebe joekehts kultuvrefaalaldahkem utnedh. Juktie dam gaskenasjovnelle ektiebarkoem nännoestidh, dovne EU:n sjisjneles jih bäjngolen, dle Kultuvreraerie dovne dåarjegh vadta jih strategijeles barka. Goh Sveerjen biehkine destie  gaskonasjovnelle ektiebarkoste Culture Contact Point:ste dle Kultuvreraerie edtja EU:n politihkem jih darjomem  kultuvredajvesne vaaksjodh jih dan bïjre bïevnesjidh. Kultuvreraerie sjiere dåarjegh åtna gaskenasjovnelle darjomasse; 2011 medtie 26 miljonh, mestie medtie 2 miljonh kråvnoeh gaskenasjovnelle lidteratuvreektiebarkose.

Mijjem gaskesadtedh

Statens kulturråd/Staaten kultuvreraerie
Box 27215
102 53 Stockholm/Stuehkie
Telefovne: 08-519 264 00
Faakse: 08-519 264 99
E-påste: kulturradet@kulturradet.se
Gussiesijje: Filmhuset, Borgvägen 1
Rihpes tijje: måanta-bearjadahke ts. 08.30-16.30

 

Header logo